Razstava o slovenskih izgnancih

Razstavo na gradu Rajhenburg je uredil dr. Tone Ferenc. Odprta je bila 1968. leta. Prikazuje nam nemško raznarodovalno politiko in s tem posledično izgon Slovencev iz svojih stoletnih domov in željo po uničenju Slovencev kot etnične enote.Zaradi želje po ponemčenju Štajerske in Gorenjske so Nemci takoj po zasedbi začeli z raznarodovanjem – prekrili in zamenjali so vsa osebna in krajevna imena, uničevali slovenske knjige, kulturni material, razpustili slovenska društva in uvedli nemščino v šole. Za starejše pa so organizirali tečaje nemškega jezika. Vse te ukrepe so izvajali z namenom, da ljudi čim prej potujčijo. Menili so, da vsi Slovenci niso sposobni ponemčenja ali pa Nemci niso želeli, da bi živeli v okviru novega Reicha. Tako so naredili načrte, da bodo izgnali od 220-260.000 Slovencev ali vsakega tretjega Slovenca, ki je živel na področju Štajerske in Gorenjske. Njihov načrt je obsegal izgon izobražencev, prišlekov, predvsem s Primorske, na področje Štajerske in Gorenjske po letu 1914, izgon obsavsko-obsoteljskega pasu in izgon predvsem rasno slabo ocenjenih Slovencev.

Z izgonom so začeli Nemci 7. junija 1941. Slovenske družine so pripeljali v preselitvena taborišča v Mariboru, Rajhenburgu in Šentvidu pri Ljubljani in jih od tam odpeljali v izgnanstvo. V Srbijo so izgnali okrog 7.000 slovenskih izobražencev, na področje takratne Hrvaške okrog 10.000 izobražencev in Primorcev, iz obsavsko-obsoteljskega pasu pa so izgnali okrog 43.000 ljudi ali približno 83 % prebivalstva. Slednje so izgnali v celoti preko preselitvenega taborišča v Rajheburgu v delovna taborišča v Nemčijo. Tam so morali izgnanci prisilno delat v različnih tovarnah, rudnikih ali pa na nemških veleposestih pridelovati hrano. Takšnih delovnih taborišč je bilo v Nemčiji več kot 300.

Nemcem je uspelo izgnati več kot 60.000 Slovencev, okrog 20.000 pa jih je pred nasilnim izgonom pobegnilo.

Na domove izgnanih Slovencev tretjega izselitvenega vala so Nemci že konec leta 1941 naseljevali predvsem kočevarske Nemce, ki so gospodarili na domovih izgnanih Slovencev vse do konca vojne.

Nemci so prenehali z masovnim izgonom sredi leta 1942. Od takrat naprej je sledil izgon sorodnikov partizanov in ubitih talcev v koncentracijska taborišča, v taborišča smrti, kar je predstavljeno v posebni muzejski razstavi na gradu Rajhenburg.

Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vodja Enote Brestanica: Irena Fürst