Sramotilni steber – “Pranger”

“Pranger”Brestanica sodi med najstarejše kraje na Slovenskem in sestoji iz urbanega naselja mestnega značaja ter starejšega dela, ki je bilo prvotno vaško naselje pod cerkvijo sv. Petra in Pavla nad okljuko potoka Brestanice. Mlajša trška naselbina izhaja iz 2. pol. 14. stol. Razvila se je na obeh straneh ceste in izoblikovala v sredini majhen pravokoten trg. Tretji, gornji del trga, se je razvil šele v 18. stol. med cerkvijo sv. Sebastjana (sv.Boštjana) in dvorcem na Gorici (nad današnjo Termoelektrarno). Trška naselbina je obsegala še pribrežni del od železniške postaje, mimo spodnjega gradu do sevniške ceste.
Zaradi križišča cest v Sevnico, Brežice in Podsredo ter pomembnosti brodišča je v 14. stoletju nastalo severno od prvotnega vaškega naselja novo naselje, ki je postalo trg. Rajhenburg naj bi dobil trške pravice leta 1322, vendar prvo pisno omembo trga zasledimo leta 1432. Zaradi neutrjenosti je bil izpostavljen vpadom Turkov in Madžarov. Leta 1668 so bile trške in sodne pravice na novo urejene. Trg je dobil sodno oblast, pooblastilo za izdajo sklepov in sprejemanje pritožb. Oblast je bila podeljena pod naslovom »Protokol knežjega trga Spodnji Rajhenburg na Štajerskem«. Trški sodnik je moral dati svojo zaprisego(1).
V obdobju med leti 1776 in 1799 (letnici zapisani na trškem prangerju(2)) je trg doživel še nekaj pomembnih sprememb svojega statusa, kot najpomembnejšo velja omeniti, da je postal trška občina in sedež okraja.

Dogodki leta 1848 so pretresli skoraj vso Evropo. Ko je marca cesar Ferdinand I. Dobri odobril ustavo in svobodo tiska, se je tega veselil tudi trg Rajhenburg. Kmalu za tem so se začela pojavljati nesoglasja, saj so kmetje imeli napačno mnenje o »svobodi« obveznosti do gosposke. Medtem ko so kmetje nasprotovali redu, so se tržani zbirali na trgu. Leta 1851 je cesar Franc Jožef I. podelil trgu Rajhenburg pravico do 4-letnih živinskih sejmov (1.- VELIKI ČETRTEK, 2.-PONEDELJEK PRED BINKOŠTI, 3.- PONEDELJEK PO BOŽJEM TELESU, 4.-DAN PO PETROVEM).

Življenje v trgu je bilo živahno in trgovsko zelo raznoliko, saj so v njem živeli in delali številni trgovci in obrtniki. Leta 1820 jih je bilo kar 32 (krojač, 2 čevljarja, 3 lončarji, 3 kovači, 3 tkalci, 5 usnjarjev, 1 puškar, 3 trgovci, 3 zidarji, 2 tesarja, sodar, mesar, 3 mlinarji in mizar).
Pisni viri navajajo, da so bile trške hiše pritlične, lesene in zidane, z gospodarskimi poslopji, ki so bila večinoma lesena.
Ne smemo pozabiti, da je od leta 1774 v trgu delovala javna trivialna šola, ki je gostovala po raznih hišah. Župnijska šola pa je obstajala že od leta 1681.

Številne naravne nesreče(3) so prizadele tudi tržane (poplave, požari, manjši potresi, kolera-1820). Skoraj vsako leto so bili izredni nalivi, saj naj bi Sava privlačila nevihte.

Prihod Trapistov na grad Rajhenburg leta 1881 je tudi za trg pomenil poživitev njegovega utripa. Sicer je bila prisotnost Trapistov polna miru in tišine (držali so se načela MOLI IN DELAJ). Krajane so navduševali s prenovo gradu, posestva ter moderniziranega kmetovanja.

Leta 1941 je bil tok razvoja prekinjen. Življenje se je spremenilo, saj je zavladal nemški režim (nemške šole, obvezen nemški jezik …). Po letu 1950 so prebivalci počasi pričeli z obnavljanjem, vendar sta aktualna politika in modernejši način življenja prebivalce iz trga še bolj preganjala. Obrtniški utrip iz leta 1820 se ni nikoli več vrnil.

Danes trg zaživi enkrat letno, saj Turistično društvo Brestanica v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju organizira prireditev Petrov sejem (zadnja sobota v juniju). S prireditvijo skušajo obuditi šege, navade in obveznosti prebivalcev nekoč tako pomembnega trga. Za nekatere je tisti čas le še medel spomin, za večino pa popolna neznanka.

Sprehod po ulici trga Rajhenburg ljubitelju zgodovine prebudi radovednost …, željo … in hkrati žalost, ko se radovedno oko ustavi na stavbah, ki jih načenja zob časa.


1.Zaprisega
“Jaz, trški sodnik Spodnjega Rajhenburga obljubljam in prisegam, da bom pomagal spoštovanemu občinskemu svetu in skupaj vsej občini, posebno ubogim, kakor tudi bogatim in bogatašem in revežem pomagati pri uveljavljanju njihovih svoboščin. To jamčim s svojim premoženjem. Vse bom pravilno ravnal in podpiral in tudi nikogar silil niti dovolil obtožiti in tudi sam ne bom storil ničesar, niti nikogar silil v nečedne posle. Delal bom to, kar se že od nekdaj spodobi za trškega sodnika. Vse naj bo nenevarno, brez nasilja in sovraštva, temveč v duhu prijateljstva. Naj mi pomaga Bog in sv. Evangelij.”

2. pranger
Sramotilni steber, pranger, je okoli 1,5 m visok kamen, valjaste oblike, ki je stal na sredi trga. Ob nedeljah in k njemu privezovali prepirljivce in prepirljivke, pretepače, ponočnjake, kakor tudi gostilničarje, mesarje in peke, ki so sleparili pri meri in vagi. Mimoidoči so jih zasmehovali in opljuvali.

3. naravne nesreče
«Na Ulrikovo (4. julija) 1742 popoldne je bila najhujša nevihta. Nebo se je zelo stemnilo, nastal je vihar, ki je nosil ljudi in podiral zgradbe, strehe so letele po zraku. Ko je vihar ponehal in je postalo bolj svetlo, se je vsula ogromna toča, ki je smrtno ranila tudi ljudi, sicer pa pobijala živino na paši. Ljudstvo je posumilo, da je napravil neurje župnik, ki se je hvalil, da zna črno umetnost, in ki ga tisti dan ni bilo doma. Drugi dan so ljudje napadli in opustošili župnišče, župnik se je rešil z begom. Štirim kolovodjem upora: Lovrencu Kinku, županu Sotošku, podsreškemu podložniku Sikovšku in rajhenburškemu podložniku Ferlinu so sodili – Kink in Sikovšek sta bila obglavljena, ostala dva obsojena na trdnjavsko ječo. V spomin na ta dogodek je bil konec trga ob cesti proti Sevnici postavljen steber, v katerega so spravili glavi usmrčenih, pozneje sta bili pokopani pod stebrom. Steber je bil odstranjen, ko so razširili cesto. (povzeto po Brestanica, zbornik člankov in razprav, 1982)