| Tudi Slovenci imamo svoj Lurd. Z mogočno troladijsko baziliko v kraju z izredno bogato zgodovino. Nastal je na mestu, kjer se reka Brestanica zliva v Savo in nad katerim ima dominantno lego grad Rajhenburg, v katerem so imeli v letih 1881 do 1947 samostan trapisti.Prvotno se je Brestanica do leta 1953 imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati kraj. Iz katerekoli smeri se pripeljete v kraj, vam pogled kaj hitro pritegne mogočna cerkev. Temeljni kamen so blagoslovili 16. julija 1908. Tedaj so v temeljni kamen vgradili tudi pergament, na katerem piše: »Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temeljnika dom Marijin in prinašaj Slovencem milosti Lurda!«V začetku 20. stoletja je rajhenburška župnija pogrešala prostornejšo župnijsko cerkev. Ko je Jožef Cerjak, do tedaj kaplan v mariborski stolnici, prišel za župnika v Rajhenburg, so se priprave za gradnjo začele. Ustanovil je cerkveno stavbno društvo Marije Lurške, katerega člani iz vse Slovenije so se obvezali za darove za gradnjo. Največji dar pa je bilo zemljišče, ki ga je darovala domačinka Ana Korban. Cerkev ima častni naziv »slovenski Lurd«, ker so pri gradnji sodelovali Slovenci iz vseh krajev naše domovine.
Cerkev so začeli zidati leta 1908 ob petdeseti obletnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Čez šest let jo je posvetil mariborski škof, dr. Mihael Napotnik. Kot zanimivost – ravno tistega dne, 2. julija 1914, ko so posvečali novo cerkev, je skozi Rajhenburg peljal vlak s truplom cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge Zofije, ki sta bila žrtev atentata v Sarajevu. Arhitekt Hans Pascher iz Gradca je s sodelavci načrtoval cerkev v skladu z njeno vlogo v okolju in ena največjih cerkvenih stavb v Sloveniji. Visoki zidovi in zvonika delujejo v svojem neoromanskem slogu monumentalno. Cerkev je triladijska bazilika s prečno ladjo, nadstropnima zakristijama in zvonikoma. Triladijsko cerkev je v notranjosti leta 1911 poslikal Italijan Oswaldo Bierti, Slovenec Peter Markovič pa je poslikal stene s prizori iz vseh skrivnosti rožnega venca, in upodobitvama nad stranskima oltarjema. Posebne pozornosti je vredna Sočutna – Mati božja z mrtvim sinom v naročju iz prve polovice 15. stoletja. Zdaj stoji povsem obnovljena v krstni kapeli. Dvometrski kip lurške Marije so izdelali v Parizu, skupaj s kipom svetega Jožefa in Srca Jezusovega. V Lurdu je škof Napotnik blagoslovil Marijin in Jožefov kip, kip Srca Jezusovega pa v Paray le Monialu. Barvna okna so pripeljali iz Innsbruca, marmornati oltar so naročili v Ljubljani pri kamnoseku Feliksu Tomanu, stranska oltarja pa pri Vincencu Čamerniku. Cerkev je bila razglašena za baziliko leta 1929 in že istega leta so v njej zadonele nove orgle. Glavni shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve. Praznuje se prvo nedeljo v juliju ter ob Marijinih praznikih. Posebej je obiskano vsakoletno srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na prvo nedeljo v septembru. Tako je tudi slovenski Lurd zbirališče bolnikov in invalidov. |
|
