Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži kraj Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg.
Kraj ima bogato zgodovinsko preteklost. Prve arheološke najdbe na tem področju naj bi bile že iz starejše železne dobe, iz časa od 1000 – 400 let pred našim štetjem. V času Rimskega imperija je mimo Brestanice vodila rimska cesta Neviodunum-Celea. Ostanki treh miljnikov in starega kamnitega mostu nasproti železniške postaje Brestanica pričajo, da naj bi prav tu cesta prečkala reko Savo.
V srednjem veku se kraj prvič omenja leta 838, ko naj bi k mejnemu grofu Savinjske marke Salachonu pribežal slovansko-panonski knez Pribina. Sicer pa se kraj omenja v pisnem viru iz 29. septembra 895, ko je bila v Öttingu na Bavarskem izdana darovnica vzhodno-frankovskega kralja Arnulfa, s katero je bavarskemu velikašu Valtunu podelil tri kraljeve kmetije, tik Save pri Rajhenburgu in eno pri Krškem, v trajno last. Valtunova posest je bila zaradi vdora Madžarov v začetku 10. stoletja izgubljena, v drugi polovici 10. stoletja pa je nemški cesar nekdanjo Valtunovo posest podaril savinjskemu krajišniku Viljemu. Po njegovi smrti je njegova žena grofica Hema Pilštanjska odšla v samostan in posest podarila salzburški nadškofiji. Salzburški nadškof Konrad je v Rajhenburgu na novo pozidal grajsko stavbo in tja poslal ministerialno rodbino, ki je povzela ime po gradu in se poimenovala rodbina Rajhenburških. Imeli so nalogo, da skrbijo za obrambo salzburške posesti v Posavju. Salzburški nadškofje so se trudili, da bi to področje naselili s kmečkim prebivalstvom v čim večjem številu. Zaradi dolgotrajnih vpadov Ogrov je tu živelo malo prebivalcev, pokrajina pa je bila opustošena. Gospodarsko-upravno središče Rajhenburga z okoliškimi vasmi je bilo v Brežicah. Ofical, vodja urada, je moral skrbeti, da so bile kmetije naseljene, da je bila zemlja obdelana in da so tlačani ob pravem času in redno oddajali dajatve in opravljali predpisane služnosti. O tem govore zapisi v urbarju iz leta 1309.
Število vasi v oklici Rajhenburga ni bilo dosti manjše kot je danes, manjše pa je bilo število prebivalcev. Na čelu vasi je bil župan, ki je bil predstavnik zemljiškega gospoda. Število naseljenih kmetij se ni povečalo niti v 14. niti 15. stoletju, kar govore zapisi v urbarjih. Temu so bile krive naravne katastrofe in proti koncu 15. stoletja vpadi Turkov.
V času slovenskega kmečkega upora 1515 so Rajhenburški imeli poleg svoje zemljiške posesti še gospostva Sevnico, Brežice, Kozje in Leskovec pri Krškem. Okrog 9000 upornih kmetov je požgalo brežiški grad in mesto. Polastili so se tudi rajhenburškega gradu. A uporni kmetje so bili kmalu poraženi in kaznovani za svoja dejanja. V slovensko-hrvaškem kmečkem uporu 1573 so se zemljiški gospodje odkupili upornim kmetom tako, da so jim dali hrano.
Kraj Rajhenburg je dobil leta 1432 tržne pravice. Te so jim bile ponovno podeljene 24. septembra 1668 in začeli so pisati zapisnike o sodnih zaslišanjih, odlokih, tožbah in drugo. 1497 je dobil trg od cesarja Maksimiljana pravico do visokega sodstva, ki je bila 1568 ponovno potrjena. 1850 so bile sodne pravice rajhenburškim gospodom odvzete in ustanovljeno je bilo okrajno glavarstvo v Brežicah. 1851 je cesar Franc Jožef I. trgu Rajhenburg podelil pravico do štirih sejmov.
Skozi stoletja so bili grajski gospodje tudi lastniki rajhenburškega zemljiškega gospostva.
Leta 1861 je bila do Rajhenburga zgrajena železnica in leto pozneje je peljal prvi vlak iz Zagreba proti Zidanem Mostu. 1863 pa je Rajhenburg dobil pošto. Kraj se je iz Rajhenburga preimenoval v Brestanico 19. aprila 1952
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vodja Enote Brestanica: Irena Fürst
