Župnija Brestanica

Bazilika Lurške Marije, Brestanica
Župnijska cerkev

Tudi Slovenci imamo svoj Lurd. Z mogočno troladijsko baziliko v kraju z izredno bogato zgodovino. Nastal je na mestu, kjer se reka Brestanica zliva v Savo in nad katerim ima dominantno lego grad Rajhenburg, v katerem so imeli v letih 1881 do 1947 samostan trapisti.

Prvotno se je Brestanica do leta 1953 imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati kraj. Iz katerekoli smeri se pripeljete v kraj, vam pogled kaj hitro pritegne mogočna cerkev. Temeljni kamen so blagoslovili 16. julija 1908. Tedaj so v temeljni kamen vgradili tudi pergament, na katerem piše: »Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temeljnika dom Marijin in prinašaj Slovencem milosti Lurda!«

V začetku 20. stoletja je rajhenburška župnija pogrešala prostornejšo župnijsko cerkev. Ko je Jožef Cerjak, do tedaj kaplan v mariborski stolnici, prišel za župnika v Rajhenburg, so se priprave za gradnjo začele. Ustanovil je cerkveno stavbno društvo Marije Lurške, katerega člani iz vse Slovenije so se obvezali za darove za gradnjo. Največji dar pa je bilo zemljišče, ki ga je darovala domačinka Ana Korban. Cerkev ima častni naziv »slovenski Lurd«, ker so pri gradnji sodelovali Slovenci iz vseh krajev naše domovine.

Cerkev so začeli zidati leta 1908 ob petdeseti obletnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Čez šest let jo je posvetil mariborski škof, dr. Mihael Napotnik. Kot zanimivost - ravno tistega dne, 2. julija 1914, ko so posvečali novo cerkev, je skozi Rajhenburg peljal vlak s truplom cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge Zofije, ki sta bila žrtev atentata v Sarajevu.

Arhitekt Hans Pascher iz Gradca je s sodelavci načrtoval cerkev v skladu z njeno vlogo v okolju in ena največjih cerkvenih stavb v Sloveniji. Visoki zidovi in zvonika delujejo v svojem neoromanskem slogu monumentalno. Cerkev je triladijska bazilika s prečno ladjo, nadstropnima zakristijama in zvonikoma. Triladijsko cerkev je v notranjosti leta 1911 poslikal Italijan Oswaldo Bierti, Slovenec Peter Markovič pa je poslikal stene s prizori iz vseh skrivnosti rožnega venca, in upodobitvama nad stranskima oltarjema.

Posebne pozornosti je vredna Sočutna - Mati božja z mrtvim sinom v naročju iz prve polovice 15. stoletja. Zdaj stoji povsem obnovljena v krstni kapeli. Dvometrski kip lurške Marije so izdelali v Parizu, skupaj s kipom svetega Jožefa in Srca Jezusovega. V Lurdu je škof Napotnik blagoslovil Marijin in Jožefov kip, kip Srca Jezusovega pa v Paray le Monialu. Barvna okna so pripeljali iz Innsbruca, marmornati oltar so naročili v Ljubljani pri kamnoseku Feliksu Tomanu, stranska oltarja pa pri Vincencu Čamerniku. Cerkev je bila razglašena za baziliko leta 1929 in že istega leta so v njej zadonele nove orgle.

Glavni shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve. Praznuje se prvo nedeljo v juliju ter ob Marijinih praznikih. Posebej je obiskano vsakoletno srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih na prvo nedeljo v septembru. Tako je tudi slovenski Lurd zbirališče bolnikov in invalidov.


Cerkev sv. Petra Brestanica
Stara župnijska cerkev

Stara župnjiska cerkev stoji v najstarejšem delu Brestanice, ki se imenuje Šutna in s svojo dominantno lego opozarja na svoj zgodovinski položaj. Njena sedanja poznogotska podoba še skriva sledi romanske predhodnice na tem mestu iz 12. in 13. stoletja. Cerkvena ladja je v osnovi romanska, tudi vhod s kora na zvonik gre skozi nekdanje romansko okno v zahodni fasadi.

Enoladijska stvaba je v ladji baročno preoblikovana, prezbiterij je gotski z mrežasto rebrastimi oboki iz 15. stoletja in s stropnimi freskami, ki so sondirane in čakajo na odkrivanje in restavriranje. Postopno je bila dozidana stranska kapela, leta 1688 zvonik in obe baročni kapeli sredi 18. stoletja. Cerkev je dobila končno obliko z dozidavo severne zakristije leta 1896. Severna baročna kapela je posvečena sv. Ksaveriju s štukaturami na stropu in oltarjem iz leta 1740. Oltar je bil leta 2006 obnovljen.

Glavni oltar iz črnega marmorja je iz leta 1592. V stranskem oltarju je bila kamnita gotska Pieta iz 15. stoletja, danes pa je v baziliki Lurške Matere božje, ki je sedaj župnijska cerkev.

Lesena prižnica nosi kipe štirih evangelistov.
Kapela Rožnovenske Matere božje je prazna, v njej je že vrsto let mrliška vežica.

Ob cerkvi je bila do leta 1830 tudi rotunda (kapela sv. Mihaela s kostnico). Omeniti moramo tudi renesančna reliefna nagrobnika: iz leta 1502 je nagrobnik Margarete Rajhenburške - Gradnek, iz leta 1563 pa nagrobnik viteza Franca Gradneka, ki je vklesan v njegovi naravni velikosti. V cerkvi se 29. 6. slovestno obhaja praznik Petra in Pavla. Ker pa je tu že od nekdaj pokopališče brestaniške župnije, se v njej obhaja tudi praznik vseh svetnikov in spomin vseh vernih rajnih.

Cerkev je bila v preteklem letu obnovljena.

Vir: MEDVED, Drago. Cerkve: Vodnik po cerkvah v občini Krško. 

Cerkev sv. Boštjana
Zgrajena na gričku ob sotočju potoka Brestanica in Senovskega potoka. Zadnja temeljita prenovitev v letu 1996 je ovrgla domneve o izgradnji leta 1523.



Cerkev sv. Mohorja nad Brestanico
Tudi ta enoladijska cerkev nosi letnico 1477, vendar se je tudi tu ob prenovi leta 1997 pokazalo, da je jedro verjetno še romansko, torej je zgradba večkrat dograjevana. Posebna dragocensot je Notburgina kapela, zgrajena v letu 1744 in bogato poslikana s freskami leta 1750.